Samostojni sprehodi živali – da ali ne?

Že pred leti sem pisala o istih zadevah. In še vedno mislim identično.

awareness - samostojni sprehodi


Če psa spuščaš samega naokoli, je izpostavljen, zato se ne čudi, ko se nekega dne ne vrne. Nekdo ga je povozil, ustrelil, resno ranil… Zelo malo verjetno je, da je nekomu bil tako všeč, da ga ”je vzel”, kot radi sami sebi lažejo zagovorniki svobodnega tekanja po cestah in gozdovih. (Tudi za mačke to dostikrat slišim. Za umret smešno, če pomislim, koliko mačkov ždi v zavetiščih kljub vsemu možnemu oglaševanju. Sedaj pa kar črne in tigraste mačke lezejo navdušenim ljudem v avte, da jih bodo odpeljali s sabo? Ja, seveda.)

Koliko strahu pri sprehajalcih, konfliktov z drugimi živalmi, prometnih nesreč zaradi nenadnega zaviranja itd ti psi povzročijo, nihče ne more točno povedati, je pa številka visoka. Koliko divjadi pokoljejo spuščeni psi, je tudi težko prešteti.

Če se ne misliš ukvarjati s svojim psom, ga voditi na sprehode, kjer bosta skupaj doživljala prijetne zadeve, zato ga raje malo spustiš samega, je bolje, da ga sploh nimaš. Če se ne misliš ukvarjati z dejstvom, da ti velikokrat pobegne na samostojni sprehod, si prav tako zgrešil/a poanto odnosa s psom. Ko skreirajo nek problem, ga moraš rešit. Moraš. In tudi (z)moreš, saj menda smo ljudje najbolj inteligentna bitja na svetu?

Za žival je treba imeti čas in voljo. In dodatno pridobiti ustrezno znanje, če je treba. To ni predmet, ki ga zavržeš, ko ti nekaj ne ustreza.

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s