Neustavljiva sla po sledenju, ko nekaj izginja iz vidnega polja.

Vrvica za vogal.
Vejica za čepečim človekom.
Trakec papirja, ki ga povlečeš po tleh.

Deluje. Kot prepevanje siren med razpenjenimi valovi.
Le da te tu ne čakajo skale, pač pa roka, ki boža tako dolgo, da se s tem sprijazniš. Pozabiš, da te je strah. Začneš uživat. Greš v nov dom.
Naslednji prosim!